NAČRT SVETOVANJA IN STROKOVNE PODPORE DIJAKOM
Psihološko delo in svetovanje
Psihološko delo v Vzgojno-izobraževalnem zavodu Višnja Gora obsega sklop nalog, ki se nanašajo na ožje vzgojno, specifično pedagoško področje in sklop nalog šolskega svetovalnega dela, ki pokriva vse dijake zavoda, tudi t.i. zunanje dijake, ki v zavod niso nameščeni preko sklepov sodišč ali odločb Centrov za socialno delo.
Ožje vzgojno področje je osnovna dejavnost institucije. Mladostniki so vključeni v popolno domsko oskrbo v okviru petih vzgojnih skupin s po štirimi vzgojitelji. Psiholog je del strokovnega tima, ki ga sestavljajo ravnatelj, pomočnik ravnatelja, socialni delavec in višja medicinska sestra, v razširjeni sestavi pa obsega tudi vzgojitelja, razrednika in učitelja praktičnega pouka. Strokovni tim v razširjeni zasedbi v enem mesecu izdela individualizirani vzgojni načrt za posameznega mladostnika. Ta zajema vzgojno in šolsko področje ter natančneje določene metode, tehnike in pristope dela z mladostnikom. Prav tako vsebuje dolgoročne in kratkoročne cilje. Oblikuje se ga v sodelovanju z mladostnikom, ki v procesu oblikovanja le-tega aktivno sodeluje in je smiselno upoštevan.
V okviru šolskega svetovalnega dela psiholog poleg dejavnosti, povezanih s poklicnim svetovanjem in svetovanjem glede nadaljnjega šolanja, nudi psihološko svetovanje mladostnikom pri razreševanju aktualnih osebnih in drugih težav ter zasledovanju ciljev, opredeljenih v individualiziranem vzgojnem načrtu. Mladostnik se v psihološko svetovanje vključi po predhodnem dogovoru z vzgojiteljem oz. razrednikom, ki ga tja usmeri.
Delo psihologa tako obsega:
proučitev vlog in dokumentacije za sprejem novih mladostnikov ter sodelovanje pri predhodnih pogovorih (in ogledih) s kandidati, starši in predstavniki CSD-ja;
sprejem novih mladostnikov;
priprava, intervju in testiranje mladostnikov (FPI-osebnostni vprašalnik) za izdelavo individualiziranega vzgojnega načrta;
vodenje timskih konferenc in končna izdelava individualiziranih vzgojnih načrtov;
spremljevalni, usklajevalni in izredni timski sestanki za mladostnike s starši oz. soc. delavci CSD-ja;
sodelovanje z vzgojitelji in svetovanje v zvezi s specifičnimi individualnimi ali skupinskimi problemi;
individualno svetovanje (redno po programu ali občasno glede na aktualno stanje).
Postopek usmerjanja
Psiholog obenem vodi tudi postopke za začetek usmerjanja dijakov na Zavodu za šolstvo bodisi za pridobitev statusa mladostnika s posebnimi potrebami bodisi za podaljšanje omenjenega statusa ob spremembi programa.
Preprečevanje zasvojenosti in reševanje problema zlorabe psihoaktivnih snovi
V okviru zavodskega programa za preprečevanje zasvojenosti oz. reševanja problema zlorabe drog in alkohola psiholog vodi oz. sodeluje pri individualiziranem programu v sodelovanju z vzgojitelji, medicinsko sestro in psihiatrom v zavodu. Pri delu sledimo shemi za reševanje problema zlorabe drog, ki predvideva stopnjevanje intenzivnosti obravnave, začenši z individualiziranim vzgojnim programom za zmanjšanje zlorabe PAS v vzgojni skupini, nato z individualnimi pogovori pri psihologu, vključitvijo v preventivno skupino, po potrebi pa tudi z ambulantno obravnavo in UT-ji na CZOPD-ju ter s sodelovanjem z drugimi zunanjimi institucijami, kot so npr. Društvo Projekt Človek, Društvo Up ipd.
Sodelovanje z zunanjimi institucijami
Svetovalna služba sodeluje tudi z zunanjimi institucijami: z izobraževalnimi ustanovami, zdravstvenimi institucijami, s Centri za socialno delo, z nevladnimi organizacijami. V okviru tega psiholog koordinira sočasne strokovne obravnave mladostnikov (npr. pedopsihiatrične zunaj zavoda), prav tako v sodelovanju z medicinsko sestro sodeluje s pedopsihiatrom v zavodu.
Sodelovanje s starši
Svetovalna služba sodeluje s starši ob ogledih, sprejemih, timskih sestankih, ali po dogovoru individualno in v dopoldanskem času.
Težave zunanjih dijakov so lahko posledica slabega vključevanja v razredno skupnost ali trenutnih konfliktov med vrstniki. V takih primerih je primerna osvetlitev in razčlenitev problema, opredelitev odgovornosti udeleženih ter spodbujanje pozitivnega samovrednotenja in krepitev asertivnosti. Omenjene težave lahko izvirajo tudi iz neugodne domače družinske situacije ali drugih motečih okoliščin, ki vplivajo na dijakovo šolsko učinkovitost.
Če gre za napete družinske odnose, se pogovorimo tudi s starši in naredimo izredni načrt sodelovanja ali tudi varnostni načrt. Po potrebi pokličemo na razširjen sestanek strokovnega tima, v težjih primerih pa jim svetujemo, da se povežejo s službo na CSD-ju. V takih primerih obstaja tudi možnost vključitev v celovito zavodsko oskrbo, saj gre za resnejše vedenjske probleme, ki zahtevajo specifično pedagoško-psihološko obravnavo.
