Evropska unija že od leta 1999 razpisuje programenamestitve za dijake srednjega poklicnega izobraževanja pod imenom Leonardo da Vinci. Mi smo v te programe vključeni že od samega začetka vsako leto. Tritedenskega izpopolnjevanja v tujinise je v spremstvu učiteljev in vzgojiteljevtako udeležilo žeblizu 100 dijakov.
Projekta , ki sta bila izvedena v šol. 2003/04 in 2004/05 sta prejela zlato jabolko -najvišje priznanje v svoji kategoriji med slovenskimi šolami, ki ga podeljuje CMEPIUS –Center za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja.
Za projekt smo seodločili na podlagi potreb dijakov s težavami v socialni integraciji, za povečanje možnosti njihove zaposljivosti. Dijaki izhajajo iz socialnega okolja, ki jim ne omogoča obiskov ali potovanj v tujino, zato je za njih Leonardo projekt edinstvena priložnost, da izboljšajo mobilnost.
Možnost zaposljivosti sepa poveča z dodatnim strokovnim znanjem in z izboljšanjem socialnih veščin, kar sta bila naša glavna cilja projekta.
Inovativni vidik našega projekta je v tem, da dijaki (torej dijaki s težavami v socialni integraciji, ki niso uspeli vrednem šolanju)v skupini odpotujejo v drugo državo, z njimi so spremljevalci, na namestitvi je prisoten tudi tutor. Ta projekt nam je služil kot preiskus, kako dijaki s težavami v socialni integraciji funkcionirajo v tujem, neznanemokolju.
REZULTATI
Rezultati projekta so bili naslednji:
– vsi dijaki so sodelovali v celotnem programu,
– vsi dijaki so pridobili certifikat,
– izboljšali so si poklicno usposobljenost,
-spoznali italijansko kuhinjo,
– nekateri dijaki so bili povabljeni na počitniško delo,
– nekateri dijaki so prejeli denarno nagrado, delodajalci so jih pohvalili,
– pripravili so italijanske jedi na šoli,
– dijaki so biliprisiljeni funkcionirati v svoji skupini,
– funkcioniraliso z drugimi skupinami, s katerimi so skupaj stanovali
-prilagodili so se novim razmeram, novemu, njim neznanemu okolju,
– komunicirali v angleškem jeziku,
– spoznali pomen neverbalne komunikacije, spoznali so, da so se lahko sporazumevali v tuji državi,
– vsi dijaki so zdržali tri tedne,
– spoznali sonačin dela in življenja v eni od držav EU,
– premagali strah pred odhodi v drugače govoreče sredine,
– premagali odpor do stalnega strokovnega izpopolnjevanja na delovnem mestu,
– učili so se preko doživljajske komponente,
– konstruktivno reševali probleme
vsi ti dosežki so jim dvignili samozavest, kar je ključnega pomena pri iskanju zaposlitve.
S tem, da se dijakom omogoči namestitev v tujini, je Viz Višnja Gora pridobil na ugledu. Posebno pomembna pa je potrditev za dijake, ki so pridobili certifikat, torej so na nekem področju uspeli, bili pohvlajeni in prehiteli svoje sošolce. Mednarodno sodelovanje je sigurno prednost v razvoju vzgojno-izobraževalne institucije in nujnost v času, ko je Slovenija članica EU in v času, ko se turizem pospešeno razvijater v Slovenijo prihaja vedno več tujih turistov. Za prebivalce Slovenije je pomembno, da poznajo druge države in tako lažje sprejmejo goste in z njimi kontaktirajo.
|
VODENJE PROJEKTA Za možnost izmenjave smo izvedeli na Centru za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja. Preko Agroživilske srednje šolesmo izvedeli za naslov izobraževalne organizacije v Italiji, ki se ukvarja s programi mobilnosti. Seznanili so nas, da lahko organizirajo prakso za naše dijake v različnih restavracijah. Na naš predlogsmo dodališe predavanja iz prehrane in gostinskega poslovanja, učenje osnov italijanskega jezika, ogled manjših obratov (podjetništvo), ogled kulturno zgodovinskih znamenitosti ter organiziran prosti čas. Dogovorili smo se, da bomo nastanjeni vsi v Youth hostlu. Prevoze smo opravljali z našimi avtomobili. Dijake sta spremljala spremljevalcain tutor. Dnevno smo pregledali program, če so bile potrebne spremembe, smo se za njih zvečer dogovorili. Zagotavljali smo udeležbo vseh dijakov in izvedbo celotnega programa. Na udeležbov projektu mobilnosti so se dijaki pripravljali celo šolsko leto.Pretehtali smo prednosti udeležbe na izpopolnjevanju v tujini, kako bomo preživeli tri tedne, kako se bomo sporazumevali, kako bomo sodelovali z delodajalci, kakšna država je Italija, zgodovino Italije, kakšna je italijanska kulinarika.Izbrani so bili dijaki, ki so sodelovali v drugih projektnih nalogah na nivoju šole in izven nje. Kontrolirali smo njihovo prisotnost pri pouku, dosežen učni uspeh in uživanje nedovoljenih substanc. Udeležba v projektu je dijakom veliko pomenila in so se skozi celo šolsko leto držali postavljenih pogojev.Evalvacija projekta s strani dijakov VSEBINE PROGRAMA FELIKS LEONARDO, OCENJENE Z OPISNIMI OCENAMI |
|||||||||||
| Ocena strokovne vsebine programa | |||||||||||
| strokovne vsebine | povprečna ocena | ||||||||||
| 1. predavanje o gastronomiji | 3,00 | ||||||||||
| 2. predavanje o gostinskem poslovanju | 3,80 | ||||||||||
| 3. predavanje o picah | 3,60 | ||||||||||
| 4. kuhanje pod vodstvom kuharja | 4,80 | ||||||||||
| 5. obisk vinske kleti | 3,60 | ||||||||||
| 6.učenje italijanščine | 4,20 | ||||||||||
| 7. obisk oljčnega mlina | 2,60 | ||||||||||
| 8. lov na tartufe | 2,80 | ||||||||||
| 9. obisk zavoda Foligno | 1,80 | ||||||||||
| izračunana skupna ocena | 3,36 | ||||||||||
| zelo pomembno za mojo strokovno usposobljenost = 5 točk | |||||||||||
| pomembno, naučil sem se novih veščin = 3 točke | |||||||||||
| malo pomembno, vseeno = 1 točka | |||||||||||
| Ocena prostočasnih aktivnosti | |||||||||||
| Prostočane aktivnosti | povprečna ocena | ||||||||||
| 1. vožnja, potovanje, malica | 4,40 | ||||||||||
| 2. namestitev, bivanje, okolje | 4,70 | ||||||||||
| 3. hrana – sestava | 2,9 | ||||||||||
| 4. hrana – količina | 4,10 | ||||||||||
| 5. zabava preživljanje prostega časa | 4,60 | ||||||||||
| 6. obisk bowlinga | 4,60 | ||||||||||
| 7. obisk Rima | 4,60 | ||||||||||
| 8. obisk Assisija | 3,90 | ||||||||||
| 9. obisk pivnice – v organizaciji UTC | 4,30 | ||||||||||
| 10. skupna ocena (počutje) | 4,90 | ||||||||||
| izračunana skupna ocena | 4,30 | ||||||||||
Kot vidimo, so dijaki najvišje ovrednotili kuhanje pod vodstvom italijanskegakuharja, na drugem mestu je predavanje o gostinskem poslovanju, kar nas utrjuje v prepričanju, da gre tudi dijakom resnično za nadgradnjo strokovne usposobljenosti.
Bivanje in okolje so tudi zelo visoko ovrednotili, kar dokazuje veliko socializacijsko vrednost projekta.
Širjenje informacij o projektu je potekalo na posameznih predmetnih študijskih skupinah s področja strokovnega šolstva. Članke smo objavili v strokovni literaturi, v šolskem glasilu, v lokalnem časopisu. Imeli smo predstavitev na seminarju Šole za ravnatelje in na seminarju Društva specialnih pedagogov, na obiskih študentov socialne pedagogike
Vključili smo jih v film za predstavitev delovanja Zavoda. Predvajan je bil na dolenjski televiziji Naš kanal. Ko smo se srečali s podobnimi zavodi, kot je naš, iz Belgije, Bosne in Srbije, smo jim predstavili ta projekt.
TRAJNOST PROJEKTA
Ugotovili smo, da je projekt za našo populacijo edinstvena priložnost, da se srečajo z delom in kulturo drugih držav. Druga velika prednost je v tem, da jih možnost udeležbe v projektu motivira za reden obisk pouka in doseganje boljših rezultatov v zadnjem letniku poklicne srednje šole. Praktično delo, ki poteka v tujini, smo vključili v redni del pridobivanja praktičnega izobraževanja v okviru učnega načrta.
Glede na naštete prednosti, smo izvedli že več namestitev dijakov, vse skupaj 5 skupin po 10 dijakov v štirih letih. Za naslednje leto pripravljamo23 dijakov. Ko se dijaki vrnejo z namestitve pripravijo dneve italijanske kuhinje za svoje sošolce, učitelje in starše. Vključijo se tudi v pripravo zaključne prireditve ob koncu šolskega leta kamor so povabljeni predstavniki Ministrava za šolstvo RS,šolskih svetovalnih organizacij ter predstavniki Centrov za socialno delo, občine in sodstva. Za učitelje praktičnega pouka, organizatorje zagotavljanja delovne prakse in naše delodajalce pa je model delovne prakse v Italiji, v marsičem že dosežen ideal. Pouk kuharstva, usmerjen v pripravo enostavnih in lokalno obarvanih jedi, sledi najnovejšim trendom svetovne kulinarike. Stalna vsakodnevna izmenjava informacij o praktikantu med tutorji in delodajalci, kvalitetna evalvacija in maksimalno motiviranje praktikantov (slovo od delodajalcev, slavnostna podelitev certifikatov z večerjo v najbolj elitni restavraciji, priporočila, povabila) pa so načini dela, ki nam lahko dajo veliko misliti tudi pri delu z našo populacijo. Ta spoznanja bomo uvajali v izvajanje praktičnega pouka tudi pri nas. Izvedeli smo, da so naši dijaki, ki so prosili za zaposlitev in so ki vlogi priložili certifikat o opravljenem tečaju italijanske kuhinje, zaradi tega dobili redno delovno mesto. Italijanska izobraževalna organizacija je pokazala interes po širšem sodelovanju, tudi s programi, ki so primerni za regionalno raven, vendar pri nas še ni bilo odziva, ker v bistvuše ni oblikovanih regij, občine so pa premalo močne. Skupaj z občino pa razmišljamo o ustanovitvi Mladinskega hotela, ki bi omogočil namestitve tujih dijakov pri nas, kar bi predstavljalo vsebinsko rast projekta.
Projekt namestitve Leonardo je postal del vzgojnoizobraževalnega procesa v VIZ Višnja Gora, za dijake pomembno motivacijsko sredstvo, za spremljevalce pa resen strokovni izziv. V celoti gledano, pa je sodelovanje v projektu obogatilo naše pedagoško delo z mladino s težavami v socialni integraciji.
