Euromet Jamboree Švedska 2013

Yes, we can ツ

Letošnji Jamboree, srečanje mladostnikov in vzgojiteljev predstavnikov zavodov držav članic Eurometa je bil v mestu Löderup, ki leži na južni obali ob Baltskem morju, v bližini mesta Ystad. Potekal je od 21. do 29. septembra 2013.

Slovenci, Francozi, Poljaki, Švedi, Nizozemci, Finci, Belgijci in Angleži smo drug drugega spoznavali, skupaj pomešali naše navade, premagali jezikovne bariere, se veliko smejali, zabavali in veselili. Drug od drugega smo učili in se veliko naučili.

Na prvem spoznavnem druženju v soboto, ko smo prispeli na Švedsko, nam je vodja projekt Björn Lidberg predstavil program. Rekel je tudi, da bomo vsi skupaj sodelovali v eksperimentu. Letošnji Euromet Jamboree projekt je bil eksperiment, ki bi naj pokazal, kako se med seboj povezujejo pravice, opolnomočenje in odgovornost, kar je bila tema letošnjega Jamboree-ja.
Prepričani smo, da smo v tem tednu dosegli cilj: eksperiment je uspel. Pravice, opolnomočenje in odgovornost so med seboj skoraj neločljivo povezani, kar smo spoznavali cel teden. Družili smo se med različnimi delavnicami, pri dejavnostih in projektih, pa tudi ob igri, klepetu, lenarjenju na soncu, sprehodih ob morju, obisku Vikinške vasice, izdelovanju lesenih avtomobilčkov, poskušanju Švedske specialitete – smrdeča riba, piknik na plaži, kuhanju, večernih klepetih …

Organizacija in izvedba projekta sta bili odlični, prav tako umestitev v okolje oz. namestitev v hostlu Backåkra Vandrarhem, kjer smo ta čas bivali. Za našo prehrano sta skupaj skrbela lastnik hostla Ronny in kuhar Daniel, ki sta odlično poskrbela za nas.

 

NASTJA:

Dan odhoda, zgodaj zjutraj se je vlekel. Pot do nemške obale je bila dolga in utrujajoča, a kljub temu smo se veselili, da gremo na Švedsko.

Na Švedskem smo bile prve od vseh povabljenih držav oz. skupin. Bil je lep sončen dan in počasi smo se zbirali vsi. Imeli smo predstavitev države iz katere prihajamo in bilo je super.

Na Švedskem smo uživale, bile so različne delavnice, katerih smo se udeležile. Najbolj zanimiva delavnica je bila sestavljanje avtomobilov in dirkanje z njimi.

Zanimivo mi je bilo, da je bilo na tako majhnem kraju toliko različnih – a prav zanimivih ljudi. Z nekaterimi smo se bolje ujele kot z drugimi, saj vem, da sem oseba, ki uživa tudi v samoti. Vsak večer, ko smo imeli prosto sem se pogovarjala z Eduardom iz Nizozemske. Včasih sem odšla na sprehod in gledala naravo, ki je bila čudovita. Odšlo smo tudi na obalo, kjer smo se zabavali in smejali.

Vikinška vas je bila zelo zanimivo doživetje na Švedskem, saj je bilo zelo lepo. Obiskali smo tudi bližnje mesto, kjer smo se potepali in raziskovali. Mislila sem, da se bom tam izgubila, ampak je bilo vse OK, saj sem se navadila vsaj malo na angleščino. 

Nikoli ne bom pozabila trenutka, ko sem dobila darilo od Eduarda in nikoli ne bom pozabila doživetja kot je bilo na Švedskem, saj je bilo res zelo lepo, le malo prekratko.

Najhujši je bil zadnji večer, ko smo se vsi poslavljali en od drugega s solzami v očeh. Težko je bilo verjeti, da je teh 10 dni minilo s svetlobno hitrostjo. In naslednje jutro nas že ob 5ih ni bilo več, ostal je le spomin na to, da se je Eduardo zbudil le zato, da se je poslovil in s tem je ostala le žalost in spomin na »family black and white« in »yes we can«.

Ker sedaj, že po 2 mesecih, ko razmišljam o Švedski se nasmejim, vse kar smo doživeli je bilo res neverjetno in hvala Marini in Dejanu za varno vožnjo, postajališča ter da smo se imeli fenomenalno. Bila je prava ekipa na pravem mestu.

YES WE CAN J

MARUŠA:

Letos septembra smo odšli na Jamboree na Švedsko. Vožnja je bila najprej zelo utrujajoča, vendar ko smo prispeli je vse bilo boljše! Meni je bil to najači teden v življenju. Rada sem se družila z mladostniki in vzgojitelji iz vseh držav. Najbolj mi je ostal v spominu Viking, ki mislim, da je moj zgubljeni dedi. Rada sem imela sprehode ob morju, spuščanje zmajev, igranje kmečkega golfa, pa seveda našega kuharja. Ne vem, če sem kdaj prej toliko in tako dobro jedla. Vse sem oboževala!

Res je bilo mega super fantastično! Rada bi se zahvalila VIZ VG, da so mi to potovanje uresničili in seveda vzgojiteljema Marini in Dejanu!

p.s. Love jou alll, peace!