Modeli pouka dijakov s čustvenimi in socialnimi problemi v različnih državah
Cilj projekta
Namen projekta je seznanitev s pedagoško didaktičnimi metodami inoblikami za povečanje učne motivacije, kako je v šolah zagotovljena fleksibilnost pri posodabljanju kurikulov v smeri prilagajanja potrebam delodajalcev, ali lahko modularizacija izobraževalnih programov poveča privlačnost in kakovost poklicnega izobraževanja, kje so pasti kompetenčnega pristopa. Kako povečujejo kompetenčnost dijaka na delovnem mestu, ne le kot zmožnost uporabe znanja na delovnem mestu, temveč tudi kot sposobnost razvijanja tistih socialnih veščin, ki pripomorejo k ohranitvi delovnega mesta. Dodatno nas zanima tudi, na kakšne načine šole lahko sodelujejo z delodajalci tudi na področju njihovega uvida v problematiko oseb s težavami pri socialni integraciji – nas še dodatno zanima. Kaj od naštetega v partnerskih šolah obstaja, ali so zadovoljni z izvedbeno ravnijo, kako njihove dosežke prenesti v prakso našega pristopa v VIZ Višnja Gora.
Rezultati:Prisotnost pri pouku strokovnih predmetov, seznanitev in pridobitev njihovega šolskega gradiva (samo na Irskem, ker je bilo gradivo v angleščini, gradiva v portugalskem in latvijskem jeziku nismo vzeli, ker ga ne bi mogli prevesti), Šole pripravljajo svoje lastno gradivo.Na Irskem in na Portugalskem jej nasfascinirala njihova prilagodljivost. Verjetno je to prednost decentraliziranega sistema, ko ni ministrstvo tisto, ki delegira učni program in izvedbo. Zanimivo nam je bilo to, da se šole na Irskemtakoj prilagodijo” spremembam na trgu”. takoj ko zaznajo nove potrebe, se temu prilagodijo. Tu mislimona učence iz Latvije, ki so postali stalnica na Irskem. Kljub jezikovni oviri z njimi delajo v razredu in jih učijo. Nato avtisti, ki obiskujejo redno šolo in imajo precej individualnega pouka -zelo fleksibilno. Dobili smo občutek, da pri njih ni besede NEMOGOČE. Vse je možno, oni se pogovarjajo samo o tem KAKO. Zelo zanimivo je bilo projektno delo.
Cilje, ki smo si jih zastavili v našem projektu,smo presegli na več področjih. Vse šole gostiteljice so pripravile zanimiv program, pokazati so nam hoteli njihove najboljše dosežke in novosti in to jim je uspelo. Vsi učitelji na šolah, kjer so nas sprejeli, so se temeljito pripravili na obisk in nam predstavili svoje delo in se držali dogovorjenih tem. Določena spoznanja so se nam potrdila, spoznali smo tudi marsikaj novega. Trudijo se, da bimotivirali dijake, da dijaki ne bi manjkali pri pouku oz. da ne bi prenehali obiskovati šole.
Ravno tako sodelujejo s podjetji oz. delodajalci, kjer so dijaki na delovni praksi in na splošno, da izvedo, katero znanje dijaki najboljrabijo za opravljanje dela.
Presenetilo nas je tudi to, da vse šole, ki smo jih obiskali, in to jih res ni malo, že več let sodelujejo v EU projektih.
Poučevanjas pomočjo računalnikovsmo zasledili največ na Irskem – predmet računalništvo, učitelj s pomočjo računalnika razlaga učno snov, dijaki niso imeli računalnikov. V Latviji so učitelji imeli računalnike, dijaki samo v računalniški učilnici in v knjižnici.Na Portugalskem so bili računalniki na voljo v skupnih prostorih med odmori in prostimi urami, za šolsko in izven šolsko rabo, sicer so imeli precej računalniških učilnic, vendar za računalniške predmete, ne pa za druge predmete. Pri rednih šolskih urah se računalniki še ne uporabljajo, pri posebnih nalogah in projektnem delu pa.
Ti obiski nam bodo pomagali pri preseganju vsakodnevne rutine in pristopa v razredu. Kadar bomo iskali idejo za popestritev pouka, se bomo spomniliobiskov pri učiteljih iz naših partnerskih šol.
Usposabljali smo se na področju lastne stroke, na jezikovnem področju,na področju pedagogike in na področju informacijsko- komunikacijske tehnologije, kar je vse pripomoglo k osebni rasti vsakega posameznega učitelja.
