Erasmus +

5.4.17
——————————————————————————————————————————
Še trije dnevi! Komaj čakamo, da minejo! Danes smo štirje prosti – Melita, Patricija, Luka in Jan. Planiramo izlet do nekih slapov, ki delujejo samo 2 uri. Dan se je začel mirno, vsi počivamo pred Vilo, kjer lovimo Wifi (tako zgledamo vsak dan, ko ne delamo), pijemo kavico in se počasi prebujamo.

4.4.17
——————————————————————————————————————————
Danes smo tudi delali, še en navaden dan. Vsi že komaj čakamo, da minejo dnevi, da se odpravimo domov. Danes smo spet po dolgem času imeli pouk italijanščine, ki nas ni toliko mikal saj smo mislili samo na Slovenijo, naše domove. Zadnji dnevi minevajo delavno in nimamo niti malo prostega časa, da bi si kaj ogledali zato so dnevniki tudi tako dolgočasni…

3.4.17
——————————————————————————————————————————
Začela se je sezona bruhanja! Drin in Luka sta bruhala, Simon pa je veselo čistil bruhanje. Luka je minilo, Drinu pa smo uredili obisk zdravnika ‘na dom’ ker je bil tako slab. ☹ No, ker je imela od Patricije in Melite šefica prejšni dan sta ji prinesli darilce, katerega je bila neizmerno vesela. Tekom dneva smo delali, standard, nimamo ravno zanimivega življenja tukaj.

2.4.17
——————————————————————————————————————————
Zgodaj zjutraj smo vstali, pozajtrkovali in se uredili. Ob 8h nas je že čakal avtobus, ki nas je peljal proti Rimu. Peljali smo se 2 uri in pol, vožnja je bila naporna in dolga, vreme pa oblačno. V Rimu se je ravno odvijal maraton zato smo mogli iti peš vse naokoli do Koloseja, kjer smo naredili veliko lepih slik in kjer je Luka označil svoj teritorij. Odpravili smo se naprej (peš) do volkulje, do Piazza Venezzia in do Fontane di Trevi, kjer smo si zaželeli svoje skrite želje in vrgli kovance. Na poti nas je oblegalo veliko prodajalcev ‘selfistikov’, dežnikov, palerin,… Imeli smo 1 uro prostega časa in odpravili smo se v McDonald’s, kjer je bila katastrofalna gužva (ljudje so jedli stoje). Potem smo šli do Španskih stopnic, vmes pa spodbujali utrujene tekače. Žal nas je ujel dež in tako se je naš izlet kmalu skoraj sprevrgel v katastrofo, odhiteli smo do avtobusa, ki nas je peljal nazaj v Vilo na večerjo.

1.4.17
——————————————————————————————————————————
Prvi april! Spet so padale bedne laži ker ljudje ‘itak ne lažejo’ vsak dan.  Sobota v Spoletu predstavlja veliko napora in večernega dela, saj mesto ob sobotah oživi. Bilo je ogromno dela, koncentracije in veliko gostov. Ko smo končali so nas na ulici pozno zvečer presentile skupinice ljudi (bilo je res ogromno ljudi, ura pa polnoč), ki so se zbirali ob lokalčkih in se družili. Prišli smo utrujeni in pozno, naslednji dan navsezgodaj zjutraj pa nas je čakal ogled Rima.

31.3.17
——————————————————————————————————————————
Ob petkih so na poti do trdnjave postavljene stojnice, kjer prodajajo različne stvari, od posteljnine, ponv, tehnike, nogavic do spodnjega perila. Odšle so štiri radovedne, polne denarja ženske mimo tržnic pregledat ponudbo. Melita si je kupila nahrbtnik s slončki, ki si ga je želela že cel teden in katerega ima podobnega tudi Barbara, vse nas je pa presenetil prodajalec, ki na pogled oceni košarico nedrčka. Moram povedat, da je njegov uspeh 50 procenten, kar sploh ni slabo – leta izkušenj, očitno. Po tržnici smo odšli na kavo in delat. Tako je minil cel dan saj je ob petkih in sobotah največ dela.

30.3.17——————————————————————————————————————————
Dopoldne sta z Drin in Barbara odšla z Uršo in Katjo v mesto in do trdnjave, kjer sta se bodoča kuharja izkazala tudi v vlogi vodiča. Razkazala sta jima mesto in še najbolj skrite kotičke Spoleta. Drin je pretkano izbral ulice kjer ni trgovin, saj predobro pozna ženske in njihove hobije (šoping).

29.3.17
——————————————————————————————————————————
Giovanni (Janez Perpar) in Nives sta se že odpravila proti domu, nam pa je ostalo še 10 dni do odhoda domov. Torej, čas smo preživljali večinoma skupaj v družbi drug drugega ob kavici ali čaju. No, takrat ko smo le lahko. 😊 Potekale so različne debate, predvsem pa smo se pogovarjali o ”mehčalcu”. Zgodila se nam je namreč zanimiva prigoda – Katja je med pranjem perila gledala naš že skoraj prazen mehčalec in na njem videla napis ‘Pavimenti’ kar pomeni tla. Na zadnji strani že skoraj praznega ‘mehčalca’ je pisalo, da sijajno očisti tla in vse pralne površine. Ugotovila je, da smo naše perilo prali z čistilom za tla. Vsi smo bili šokirani in sijajno bleščeči. Odšli smo tudi v trgovino v Terni, kjer smo si kupili že nujno potrebne skodelice saj smo jedli na plastičnih krožnikih, pili iz plastičnih kozarcev, jedli s plastičnim priborom in tako sta nam cela 2 tedna minila kot piknik brez čevapov.

26.3. – 28.3.17
——————————————————————————————————————————
Nato pride ponedeljek, ki ni bil nič posebnega, opazi pa se že, da smo ujeli ritem in da se je začelo resno delo. Skratka po zajtrku odhitimo na delovno mesto (kjer smo že 10min prej!) in oddelamo svoj posel, nato pridemo nazaj v Vilo in se malo podružimo, počivamo, zvečer pa spet hitimo proti restavracijam.  No tokrat sta nas Nives in prof. Perpar (Giovanni = ital. Janez) popoldne malce razvajala in odpravili smo se na kavico, malo poklepetali in se vrnili proti Vili, saj se nam je že mudilo na prakso.

Vreme ni bilo na naši strani,  veter je zelo pihal tako, da nas je zeblo kljub temu da so na nas padali sončni žarki. Tako, še en naporen in dolg ponedeljek.

Danes pa je bil precej zanimiv dan, namreeeeč prišla je zamenjava! Katja in Urša sta varno prispeli, Giovanni in Nives pa se s težkim srcem poslavljata od nas in Italije. Giovanni si je nabral špargljev, Nives pa pravi, da bi še ostala… No, Katja in Urša se pojavita ravno ob pravem času, ko smo že vsi prišli z dopoldanske prakse in se družimo ob družabni igri ‘remi’. Odšli smo na kavico (sori ne moremo si pomagat, italijanske kavice so pač 10/10), kjer sta nama Katja in Urša pripovedovali svoje dogodivščine, ki so se jima pripetile na poti do nas. Nasmejali smo se do solz in se strinjali da je Italija čudovita, komaj čakamo da jo raziščemo skupaj. Odšli smo spet delat in nazaj v Vilo, naš vsakdanjik ali po Ekremu – kuča poso, poso  kuča. Nič posebnega uglavnem… Upajmo na bolj razburljive dni 😛

23.3. – 25.3.17
——————————————————————————————————————————
V sredo smo bili večina prosti, le trije mladostniki so se odpravili v svoje restavracije na delo. Popoldne smo šli na kratek izlet v Norcio, kjer nas je popotresno stanje pretreslo. Kot bi se sprehajali po mestu duhov. Četrtek in petek pa sta bila delovno obarvana… Vmes nas je nekaj skočilo na kratek izlet v Foligno, pa v Campelo sul Clitumno, kjer smo se sprehodili po čudovitem parkcu. Današnji dan pa malo podrobneje. Čisto utrujeni od dela smo zgodaj zjutraj vstali, zajtrkovali in se uredili. Ob 9. uri nas je na avtobusni postaji nedaleč stran od Vile Redente čakal avtobus, ki nas je popeljal  v mesto Assisi. Tam smo si ogledali cerkev Sv. Marije angelov, cerkev Sv. Frančiška in Sveti samostan, Cerkev sv. Klare ter katedralo San Rufino.  Prvi šok, ki smo ga doživeli so bili vojaki povsod, ob vsakem vstopu na ozemlje cerkve. Buh pumagi!!!! No ja, ker nihče od nas ni terorist smo se uspešno prebili naprej, celo v notranjost cerkve. Po končanem ogledu cerkve smo si ogledali še frančiškanski vrt, knjigarno in trgovino, videli smo tudi prostor, kjer je sv. Frančišek umrl, tukaj smo zmolili. Nekateri smo se ustavili v trgovinici in knjigarni ”Antica farmacia della Porziuncola Assisi” (tj. v cerkvi Sv. Marije angelov) in si nakupili par rožnih vencev, kipcev Sv. Frančiška, skratka spominkov za domov. Izvedeli smo veliko novega o frančiškanski veri in o Sv. Frančišku, naše pravkar pridobljeno znanje pa so obogatile slike, vizualni ogled cerkve in kratek filmček.

V Baziliki Sv. Frančiška je njegova grobnica, gospod pater pa nas je vse blagoslovil. Nato smo se zapeljali do mesta Perugia, kjer smo se z MiniMetrojem (podobna jajcu kabina ki se pelje po tirih, vendar ni vlak niti tramvaj) zapeljali do mesta.  Tam so se nekateri odločili za ogled gradu, drugi pa smo si vzeli prosti čas za kavico.  Ta ‘ekskurzija’ je bila precej naporna, bili smo utrujeni in lačni zato smo komaj čakali, da se vrnemo. Prispeli smo ob 19h in že nas je čakala topla, vendar ravno danes (ob največji lakoti) ne ravno okusna  italijanska večerja. Nekateri so se po večerji uredili in se umaknili v počitek, spet drugi uživajo v družbi drug drugega z družabnimi igrami. No, nadaljnih šokov ni bilo več, pa tudi super šoferja smo imeli, ki je našo utrujenost popeljal v italjanski ritem glasbe.

 21.3. – 23.3.17
——————————————————————————————————————————
Vožnja do Spoleta je bila utrujajoča, naporna in dolga. Da ne bomo samo jamrali, bili smo presrečni, ko smo ugledali naše prenočišče ‘Villa Redenta’, čudovito zgradbo s še bolj dih jemajočo okolico. Sobe so opremljene skromno s starinskim pridihom Italije, vendar jutranji razgled iz sobe na okolico vse povrne. Posebnost so bili obroki, namreč pred glavnimi jedmi so bile postrežene slastne testenine na milijon načinov (lazanja, testenine v paradižnikovi omaki s sirom…), nato glavna jed in sladica. Prve trenutke smo okrevali od naporne poti, nato pa se z zagonom odpravili med prijazne, odprte in tople Italijane in v čudovito mesto Spoleto, ki nas je kar vabilo v svoj objem. Raziskovali smo ulice starega mesta s čudovito zgodovino, kjer smo iskali kuhinje, ki bodo 3 tedne nadgrajevale naše znanje o italijanski kulinariki, zaradi katere bomo še bolj izvrstni in spretni kuharji. Ogledali smo si trdnjavo (tukaj smo bili neizmerno hvaležnim tekočim stopnicam, ki so spočile naše utrujene noge), na vrhu pa nas je osupnil razgled in čudovite potke obdane z rastlinjem, ob katerih smo videli predhodnico današnje Italije.

Zjutraj nas je razveselila kava po zajtrku, kjer je natakarica pohvalila lepe Slovenke. V svoje višave pa nas je klicalo tudi mesto Trevi, kjer smo se ustavili med nasadi oljk, malo ‘pofotkali’, nato pa odšli v samo jedro mesta. Uličice so ozke (široke za razpon rok), stavbe visoke, skoraj vsaka hišica ali trgovinica na ulici pa močno obdana z čudovitim barvnim cvetjem ter zimzelenimi rastlinami. Tam smo se seveda nujno še ustavili na kavici in uživali v popoldanskem toplem vremenu in močnem soncu. Preseneča nas, kako topla in sončna je Italija. Zvečer, po večerji pa smo si privoščili družabne igre, ki so nas vse zelo zabavale.Tretji dan, že navsezgodaj zjutraj, nas je zbudilo toplo sonce in odpravili smo se proti mestu do stavb, kjer bodo naši dijaki opravljali prakso. Vsi srečni in veseli ter malo živčni so odšli v italijansko kuhinjo, da se naučijo novih veščin. Nekateri prakse niso opravljali, saj so bili prav danes prosti (srečki!). Po praksi smo šli skozi Foligno in nato v shopping! Razgledali smo se med trgovinicami in si ogledali italijansko modo in cene. Spet smo tu, kjer nas pomirja okolica Vile Redente…

19.3.2017:
——————————————————————————————————————————

Dijaki, ki so se udeležili izmenjave v okviru projekta Erasmus+, so srečno prispeli v Spoleto. Sporočajo, da se imajo odlično in se veselijo novih dogodivščin.

——————————————————————————————————————————